Cvetje za vsak dan!

Živimo v času, ko so nam dostopne vsemogoče dobrine. Nič več nam ni treba naokoli iskati potrebnih stvari, ne hoditi čez mejo ponje, ne shranjevati – češ » čez 7 let vse pride prav« in » nikoli ne veš kdaj bo prav prišlo«. Vse se da kupiti, še daleč se nam ni potrebno voziti, lahko se samo namestimo za računalnik in v nekaj dneh imamo potrebno doma.

Verjamem, da nisem edina, ko opažam, da nam je to nekako obogatilo življenja, vendar po drugi strani nam je naše življenje naredilo siromašnejšega. Vse je nekako postalo samoumevno. Pa če nam že nekaj pomeni, nam to za zelo kratek čas. Nekako ne znamo biti zadovoljni in tako smo pozabili kako pomembno je, da si sami naredimo prijeten prav sleherni trenutek.

Žalosti me, ko vedno več mladih pravi, da ne mara rastlin, rožic, te nepotrebne šare!!! Kje smo tu zašli? Izraz tega vsega se kaže na vsakem koraku. Ali bomo lahko naučili zopet te nadobudne glave, da je cvetje narava, da je v tem tako hitro bežečem času še pomembnejše, da si košček narave prinesemo domov, pa najsi bo to v obliki lončnice, ki nas bo navdala z energijo, polepšala prostor, ga očistila, osvežila in polepšala? Lahko si v kak kot postavimo preprosto dekoracijo iz prepariranega cvetja, ki sicer kake pomembnejše funkcije nima,
nam pa lahko popestri dolgočasno stanovanje in pričara kak dušo božajoč občutek, ko nekdo reče: »joj, kako imaš lepo urejeno«.

Lahko bi tudi vedeli, da šopek cvetja prihrani marsikatero sekundo
stresa, poglobi kako zvezo, razrahlja mnogo razdraženosti in premosti marsikateri prepir. Ob praznikih je šopek cvetja še pomembnejši, ker »govori«! Ja, resno mislim »govori«! Pove koliko nekomu pomenimo, kako smo posebni, kako radi nas imajo. Podarimo z njim poljub, ljubezen, objem in še…

Res je, da vsak svež šopek oveni. V tem smo mnogi dolgočasneži našli prikladen izgovor: » tolk d'narja za par dni« in pozabili na vse pozitivnosti v teh nekaj dneh. Kaj to ni dovolj vredno, da odtehta tisi strošek? Torej, vsi malce pomislimo, lahko si gremo v naravo nabrat nekaj vejic, ki jih položimo v
vazo z vodo in opazujemo kako se iz njih razvija življenje, ko se sleherni brst razvije list, popek v cvet. Ob tem lahko razmišljamo o našem življenju, minljivosti in pomenu. Ko pa vejice opravijo svoje v vazi, jih lahko preprosto podtaknemo nekam v zemljo in bodo tam nadaljevale svoj življenjski cikel.

Cvetje, rastline so pomembne spremljevalke v naših življenjih in čas je, da se tega zavemo. Mogoče bodo odslej pripomogle, da bodo marsikateremu prihranile ali olajšale kak stresen trenutek. Če pa bo takšnih več, pa strošek pri kakem psihologu ali pri nabavi antidepresivov.

Tako malo, pa tako pomembno!